Od leta 1900 do 1925 so bili v uporabi ročni stroji za brušenje okvirjev, gumijastih oz.vitrificirane brusne ploščes premerom 400 mm, največja moč brušenja je bila 5 konjskih moči, linearna hitrost brusa pa 40 m/s.
Od leta 1925 do 1945 je bil razvit stroj za tresenje okvirja z gravitacijo kot pomožno silo inrezinoidno brusno kolo(1924) in brus (1937), izdelan po tehnologiji vročega stiskanja. Premer brusilnega kolesa je bil 500 mm, moč brušenja pa je bila povečana na 15. Konjska moč, linearna hitrost brusilnega kolesa je 45 m/s.
Od leta 1945 do 1960 je bil uporabljen sintrani taljeni aluminijev oksid in mehanski mlin. Moč brušenja je dosegla 75 konjskih moči, pritisk brusilne glave je bil 5000N, linearna hitrost brusilnega kolesa pa je dosegla 63 m/s.
Od leta 1960 do 1970 je bila uporabljena cirkonijeva taljena glinica, premer brusilnega kolesa je dosegel 610 mm, uporabljen je bil brusilni stroj z močjo 150 konjskih moči, tlak brusilne glave se je povečal na 10000 N, linearna hitrost brušenja pa kolo doseglo 83m/s.
Od leta 1970 do 1980 je premer brusa dosegel 915 mm, za različne oblike gredic pa je bil uporabljen posebej zasnovan brusilni stroj. Moč je dosegla 650 konjskih moči, pritisk brusne glave pa se je povečal na 30,000N.
Od leta 1980 do 2014 se je tehnologija mletja hitro razvijala. Hladno brušenje se lahko izvaja ročno, polavtomatsko in popolnoma avtomatsko, pojavili pa so se stroji za vroče brušenje in vroče brusne plošče, ki lahko brusijo visokotemperaturne jeklene gredice pri 900 stopinjah. Raven avtomatizacije in krmiljenja obdelovalnih strojev se nenehno izboljšuje, integrira se IT tehnologija, delovanje brusilnih strojev pa se dodatno optimizira in izboljšuje.